Krožno gospodarstvo

Krožno gospodarstvo je strategija, ki smo jo v Mestni občini Maribor sprejeli na področju ravnanja z odpadki. To pomeni, da celoten nadaljnji razvoj ravnanja z odpadki temelji na ključnih ciljih krožnega gospodarstva, ki ga kot odgovor na trenutne izzive v svoje delovanje in zakonodajo integrira tudi Evropska unija.

 

Kaj pomeni krožno gospodarstvo?

Dejansko je koncept zelo preprost. V našem življenju se srečujemo z biološkimi in tehničnimi materiali. Biološki materiali – hrana, rastlinski odpadki, les in tekstilna vlakna – se po uporabi vrnejo v okolje kot kompost ali gnojilo, ki obnovi hranilne snovi v prsti, in/ali se uporabijo za pridobivanje obnovljive energije. Tehnični materiali se vzdržujejo, ponovno uporabijo, obnovijo ali večkrat reciklirajo v sistemu s sklenjeno zanko. Krožiti morajo tako, da se ne vračajo v zemljo. Pomembno je tudi, da pri vračanju materialov uporabljamo čim manj energije — energija, ki pa jo uporabljamo, pa naj prihaja iz obnovljivih virov.

 

 

 

 

Kaj pomeni krožno gospodarstvo na področju ravnanja z odpadki?

Praktično to, da se moramo potruditi in vsakemu odpadku dati možnost, da postane nova surovina. Iz odpadkov pridobivamo sekundarne surovine, ki jih potrebuje industrija pri svoji proizvodnji. Zdaj verjetno že veste, zakaj je ločevanje odpadkov tako pomembno. Z vestnim ločenim zbiranjem odpadkov dejansko omogočimo, da iz odpadkov pridelamo nove (sekundarne) surovine, ki so koristne. Za odlaganje (po domače povedano, za zakop v zemljo) tako ostane manjša količina, kar je težnja celotne Evropske unije. Zaradi te logike vračanja odpadkov v gospodarstvo, se je tudi pri nas razširilo prepričanje, da so «odpadki denar». Drži, a v našem primeru in pri trenutnem sistemu ločenega zbiranja odpadkov, kjer je delež ločeno zbranih odpadkov odvisen od volje naših uporabnikov, še nismo dosegli stopnje, ko bi dejansko odpadki prinašali denar in vam, našim uporabnikom, zniževali cene ravnanja z odpadki.

 

 

 

Kako naprej v krožno gospodarstvo v Mariboru?

Letos bomo pričeli graditi napravo za obdelavo odpadkov oz. laično povedano sortirnico. Zavedamo se, da bomo z napravo za obdelavo odpadkov usposobljeni trgu ponuditi več različnih in čistejših izhodnih frakcij, zaradi česar bomo neposredno vplivali na pozitivni masni tok odpadkov. Pozitivni masni tok pomeni, da se odpadki skladno s politiko krožnega gospodarjenja vračajo nazaj v predelavo. Tehnologija v objektu je zasnovana tako, da nam bo omogočala, da iz mešanih komunalnih odpadkov izločimo tiste materiale, ki so ponovno uporabni. Na tak način bomo bistveno zmanjšali delež odpadkov, ki bodo ostali za odlaganje, torej skrajno dno evropsko sprejete hierarhije ravnanja z odpadki. Posledično prispevali k čistejšemu okolju, saj bomo zaradi manjšega števila prevozov zmanjšali ogljični odtis. Tehnologija nam bo omogočala zagotavljati industriji surovine, ki jih potrebuje. S tem bomo sledili smernicam EU, ki želi spodbuditi predelavo odpadkov, hkrati pa se na evropskem nivoju pripravlja zakonodaja, ki nam bo narekovala, da iz odpadkov pridobimo čim več sekundarnih surovin.

 

Naprava za obdelavo odpadkov nam bo torej omogočila, da iz mešanih komunalnih odpadkov, ki predstavljajo 42% vseh zbranih odpadkov, izločimo tiste odpadke, ki so uporabni za obdelavo in predelavo v sekunadrne surovine. Zato je ta investicija ključna za razvoj našega podjetja, dolgoročno pa seveda tudi za naše okolje. In še prednosti za naše uporabnike? Ključna je seveda cena, ki jo mesečno plačujejo za odpadke. Naprava nam bo omogočala, da ohranjamo cene na ravni trenutnih, seveda pa si dolgoročno želimo, da bi iz mešanih komunalnih odpadkov pridobivali tiste, ki so za trg zanimive, jih prodajali v čim večjem obsegu in tako našim uporabnikom nižali ceno, ki jo plačujejo z mesečno položnico. S tem bomo izpolnili cilje krožnega gospdoarstva in zavedamo se, da bomo zmogli.