Tel: (02) 620-58-00 ali (041) 325 269 (CENTRALA) 

Tel: (02) 620-58-75 (info pisarna)

Fax: (02) 620-58-10 

Kompostiranje

Vsekakor je poceni, pa tudi ekološko najsprejemljivejše, da si organsko gnojilo, ki ga potrebujemo na domačem vrtu pripravimo sami. V ta namen uporabimo gospodinjske in vrtne odpadke, ki jih kompostiramo. Kompostiranje na domačem vrtu ima to prednost, da se lahko ob tem seznanjamo tudi z naravnim procesom gospodarjenja z odpadki. Pri intenzivni uporabi komposta se lahko nakup drugih organskih in mineralnih gnojil zmanjša ali celo odpade.


Velja si zapomniti, da vsako organsko snov, ki jo je mogoče predelati v dober kompost ne zavrzimo. Na domačem vrtu naj ostane čim več ustvarjene organske mase, pa bo z leti to bogat vrt.

 

Na kompostni kup odlagamo biološke odpadke.

Zakaj kompostirati?

  • za izboljšanje sestave prsti,
  • za boljše zadrževanje vlage,
  • za boljše prezračevanje tal,
  • za večjo akumulacijo toplote,
  • za pridelavo zdravih rastlin s plodovi polnega okusa. 

Postavitev hišnega kompostnika

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen.

 

Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.

Tehnika pravilnega hišnega kompostiranja

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo.

 

Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči.

Proces kompostiranja

V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.


Velja pa vedeti, da kompostni kup ne sme biti podoben neurejenemu smetišču.

Nasveti in namigi
  • na kompost lahko odložimo le tanko plast sveže trave, saj se le-ta sesede in tvori plast, ki ne prepušča zraka, kar povzroča gnitje
  • organskih odpadkov ne tlačimo
  • kompostna masa se ne sme niti izsušiti niti prepojiti z vodo
  • kompostiramo lahko le manjše količine pokvarjenih mesnih izdelkov
  • če ima kompost vonj po amoniaku, vsebuje preveč dušika, če po gnilih jajcih, ima premalo zraka
  • če je kislost v kompostu prevelika, lahko dodamo apno, ker bodo v alkalnih pogojih mikroorganizmi bolj učinkoviti
  • dober in kvalitetni kompost lahko pridobimo samo iz dobrega "vhodnega materiala"
Ločeno zbiranje odpadkov
Snaga Maribor Mariborske tržnice Zavetišče za živali Maribor

© Snaga d.o.o. 2013 - Zasebnost